Pred najinim potepanjem sem si, kot enega izmed vrhuncev, prav gotovo predstavljal Las Vegas. Meka igralništva in razvrata, kar smo vsi, če ne drugega, videli še v nešteto ameriških filmih. In tako tudi je. Vegas je nor enostavno rečeno nor!
Kaj vse se v tem velikem mestu sredi puščave dogaja, tega nihče ne ve in bolje je tako. Dejstvo pa je, da v vsakem kontekstu, dobrem in slabem govorimo o presežkih. Že v enem izmed prejšnjih zapisov sem napisal, da še nikjer nisem videl toliko brezdomcev kot v ZDA. Sedaj pa sva prispela v Vegas, ki se mi zdi kot ogromno zatočišče za vse vrste marginalcev, oziroma kakorkoli bi jim lahko rekli, da bi ostali “politično korektni”. Klošarji so povsod! Seveda tudi na glavni cesti, “na stripu”. Narkomani ležijo po ulicah, pa ne govorim o enem, dveh ali desetih videnih primerih. Samo zapelješ se 1 ali 2 ulice stran od glavne ceste, pa jih je… Preveč. Zanimivo, največ tam, kjer so cerkve (očitno jim tam zagotovijo kakšen brezplačen obrok). Midva sva enkrat po nesreči zavila v nek malo bolj čuden predel in težko je opisati, kakšen je bil filing. Še najbolj primerljivo bi bilo reči, da sva prišla v deželo zombijev. Strašno! Seveda imamo tu prostitutke (mimogrede, pijančevanje na ulici in prostitucija sta v Nevadi zakonsko dovoljena), pa tiste, ki bi to rade bile, pa zaradi svojih drugačnih telesnih atributov to ne morejo postati, pa čudaki in pijanci celega sveta. Skratka, NORO!
Po drugi strani gre za mesto, kjer je (po mojem mnenju) možno videti največ limuzin (pa ne to tiste pusič limuzine, ki smo jih mi navajeni, lumuzina Hummer in podobno je tukaj bolj in), po cestah hrumijo Ferrariji, Lamborginiji in vse, kar paše v ta rang. V nebo se dvigajo hodeli, kjer 1 noč z lahkoto stane krepko čez 500USD, ulice osvetljujejo ogromni neonski in led napisi/reklame. Lokali so polni, dogaja se povsod, pivo, vino, koktejli tečejo v potokih. Vse je perfektno in ustvarjeno za žur. In zares je tako. Nakupovalni centri povsod, cene pa tako smešne, da sem še jaz (ki mi je ponavadi v takih prostorih slabo in ne zdržim dolgo, ali pa moram najti trgovino s tehniko) padel notri. Pravi kaja, da sem “potrošnik” (jup Špelca, ukratla ti je prispodobo).
Mesto (govorim o glavni ulici, kateri glavni del je dolg cca 5 milj in vse se dogaja tukaj) je zgrajeno na fascinanten način. Ko nek hotel vidiš pred svojim nosom, lahko do njega hodiš tudi pol ure ali še več. Pločniki namreč niso čisto navadni pločniki. Ee, tukaj te tekoče stopnice popeljejo čez cesto, potem pa kar direktno v Casino, skozi katerega lahko potem prideš na drugo stran. Pa še trgovina je zraven, pa polnaga ženska ti vmes pivo in burger lahko proda. Vau! Samo sprehod po teh 5 miljah (lahko tudi krepko manj) je takšna paša za oči, da ti spoh ni jasno, kdaj sta šli mimo tebe 2 uri. Hoteli so zanimivi. Od tistih old school (ki se ga tripajo, da so tu od leta 1940 in podobno, pa ga od tistega leta tudi še niso obnovili), do noro modernih, pa potem kopij evropskih mest. Iz raznoraznih dokumentarcev poznamo Benetke v Vegasu, pa Cesars Palace, pa Eifell Tower in londonski vrtiljak. Tukaj je to vse nabito na parih kilometrih. In izgleda… kul, morem priznati. Sicer pa je še ena zadeva, ki bi jo omenil. Vegas izgleda kul ponoči. Ko je tu dan, se vidi vsa umazanija, pa nedokončane zadeve in tako naprej. Če govorimo o dejanskem prestižu, natančnosti, kot to poznamo v Evropi ali pa npr., kot sva to uspela videti v Dubaju, se tole mestece lahko le skrije.
Kaj pa midva? Midva ga pa harava! 😉
mi2popotnika 